Vodnik po slovenskih športnih feratah

V zadnjih letih so v alpskih državah, tudi pri nas, pravi razcvet doživele t.i. športne ferate. Za razliko od "hribovskih" ferat, glavni cilj ni pristop na vrh gore, temveč zgolj plezanje. Dostopi so ponavadi kratki, sestopi pa večinoma enostavni.

 

Kljub temu, jih ne gre jemati z levo roko. Pogosto se izogibajo naravnim prehodom, zato je plezanje težavno. Podobno kot v hribih pa moramo tudi tu računati na nevarnost nenadnega vremenskega preobrata.


Seveda pa moramo za varno gibanje po feratah imeti brezhibno varovalno opremo, ki jo moramo znati seveda tudi uporabljati.

 

FERATA HVADNIK

Ferata Hvadnik poteka skozi divjo istoimensko sotesko nad Gozd Martuljkom.

 

S parkirišča v Gozd Martuljku (200 m pred mostom čez Savo na desni strani) sledimo oznakam, ki nas v desetih minutah pripeljejo do začetka jeklenic.

 

Ferata na svoji poti večkrat prečka sotesko po visečih "mostovih". Ves čas pa ponuja izjemne razglede na Martuljško skupino. Posebaj prijetna je v vročih poletnih dneh.

Sestopimo po gozdni poti.




 

FERATA MOJSTRANA

V ostenju Granišča nad vasjo Mojstrana nahajata dve ferati, z zelo kratekim dostopom. Lažja Aljaževa pot je primerna za prve korake v svet vertikale, težja Pot mojstranških veveric pa že zahteva nekaj izkušenj, znanja in fizične moči.

 

Parkirati je najbolje pri Slovenskem planinskem muzeju. S parkirišča sledimo cesti v Vrata, po stotih metrih pa se na desni odcepi makadamska pot, ki nas vodi pod steno Granišča. Dobrih sto metrov za odcepom se desno odcepi pot, ki nas v parih minutah pripelje do ferate.

 

Ferati imata skupen vstopni del in štiri križanja, tako da lahko poljubno prehajamo med njima.

 

Sestop je urejen čez vrh Granišča, od koder je zelo lep razgled na okoliške gore, ki jih v Mojstrani ne primanjkuje. V približno dvajsetih minutah bomo nazaj pri avtu. Izogibajmo se uporabe ferat za sestopanje, saj s tem ogrožamo tiste, ki se po njih vzpenjajo.
 

FERATA OŽARJENI KAMEN

Vzpon po izredno markantnem stebru v južni steni Voketa nad Bohinjskim jezerom.

 

Parkiramo pri opuščenem hotelu Zlatorog. S parkirišča se odpravimo v smeri Pršivca. Z obale nas oznake hitro usmerijo na gozdno stezo, ki jo zapustimo na tretji serpentini in se prek melišča povzpnemo do jeklenice.

 

Izjemno izpostavljena ferata poteka po monolitnem razu in ponuja nikoli prej videne razglede na Bohinjsko jezero. Plezanje v mokrem ni priporočljivo.

Sestopimo po temenu izpostavljenega stolpa. Sledimo rdečim oznakam navzgor do prvega raza kjer se usmerimo dol na melišče, ki mu sledimo do jezera.


 

FERATA SPODNJI PLOT

Tudi tu gre dejansko za dve ferati, ki potekata prek južne stene Spodnjega plota.


Parkiramo na Ljubelju in se po opuščenem smučišču v slabi uri in pol povzpnemo do Doma na Zelenici. Od tu nas steza, ki vodi proti SV v petnajstih minutah pripelje do ferate.

 

Prvih dvajset metrov je lažjih, potem pa se je potrebno kar potruditi, saj nas že pred razcepom ferat čaka prvo mesto z oceno D. Pred njim je možen umik desno po policah. Više se ferati razcepita. Levo poteka Učna zavarovana plezalna pot, desno pa Športna zelo zahtevna ferata.

Z vrha Spodnjega plota nas steza, ki vodi proti SZ v dvajsetih minutah pripelje do Doma na Zelenici.

 

FERATA ČEŠKA KOČA

Naša najtežja ferata se nahaja v steni pod Češko kočo med Sinjim slapom in Vikijevo svečo. 

 

Parkiramo na parkirišču, ki je izhodišče za ture v Ravenski Kočni. Gremo po makadamski cesti (oznake Češka koča, Ledine), ki nas v petnajstih minutah pripelje do spodnje postaje tovorne žičnice na Češko kočo. Od tu sledimo oznakam Kranjska koča na ledinah (skozi Žrelo/Slovenska pot) in Češka koča (umik Žrela). Sprva skozi gozd, nato ruševje. Ko se pot strmo vzpne do razpotja nas desno na melišče usmeri tabla Ferata Češka koča.

 

Ferata ima dva med seboj izrazito ločena dela. Prvega, težjega, lahko obvozimo po poti, ki poteka po levi strani. Na vrhu se priključi poti umik Žrela, ki nas v parih minutah pripelje do Češke koče.

 

Za sestop uporabimo eno izmed poti, ki vodijo na Češko kočo.

 

GONŽARJEVA PEČ

Gonžarjeva peč velja za prvo pravo ferato pri nas. 

 

Parkiramo pri cerkvi sv. Janeza Krstnika nad Vinsko goro. Na prvem križišču za cerkvijo se držimo leve, in kmalu opazimo markacije, ki nas usmerijo levo na ožjo cesto. Kmalu za prvimi hišami zavijemo desno v gozd. Sledimo markacijam po levi stezi do razpotja pod Gonžarjevo pečjo. Do začetka ferate nas pripelje desna pot.

 

Najbolj zahtevna sta začetni in končni del ferate, srednji del do vpisne skrinjice je lažji.

 

Z vrha nas sestopna pot po Z strani v petnajstih minutah pripelje do razpotja pod ferato.




 

FERATA LISCA

"Privlačnejši dostop" na Lisco poteka po njenem južnem pobočju.

Od vodnega zajetja, kjer parkiramo, sledimo asfaltni cesti ob robu gozda. Kmalu nas smerokaz usmeri levo v gozd do vstopa v ferato. Od parkirišča 20 minut.

 

Ferata je precej konstantnih težav, le zadnji del je težji od ostalih.

 

Sestopimo po eni izmed lažjih planinskih poti.

Tags:

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

© 2018 ŠD JETI