Snežen začetek leta

Letošnje leto se je, vsaj kar se snežnih razmer tiče, začelo neverjetno dobro. Zima nam je že v decembru prinesla par vrhunskih smučarskih dni, kar je zadnja leta bolj izjema kot pravilo. Toplejši dnevi v prvi polovici januarja pa so poskrbeli, da se je snežna odeja dovolj utrdila tudi za tiste obiskovalce gora, ki na nogah nimajo desk.

 

Varno gibanje v zimskih razmerah

Drugo soboto v januarju smo izvedli naš prvi letošnji tečaj varnega gibanja v zimskih razmerah. Aljaž, dva Roka, Peter, Primož, Renata, Tamara in Tomaž so se pod budnim očesom Sebastijana spoznali z izzivi in nevarnostmi, ki jih prinaša zimsko gorništvo ter načini kako se z njimi spoprijeti.

 

Žal so del tečaja, ki se nanaša na prvo pomoč in klic v sili v gorah obdelali precej bolj realistično, kot je sicer načrtovano. Pri vaji uporabe derez in cepina si je Tamara poškodovala koleno. Ker je bilo znanje še sveže, so udeleženci tečaja vzorno sprožili reševalno akcijo ter po najboljših močeh oskrbeli ponesrečenko in jo zaščitili pred mrazom do prihoda reševalcev.

Sreča v nesreči, bi lahko rekli. Poškodba se je zgodila dokaj blizu Ljubelja, znanje o nudenju prve pomoči, skrbi za ponesrečenca in klicu v sili pa je bilo dobesedno staro par minut, tako da je vse steklo kot po maslu. Tamara, tebi pa želimo čim hitrejše okrevanje.

 

Začetni tečaj turnega smučanja

Isti vikend je nad Vršičem potekal Začetni tečaj turnega smučanja. V soboto smo smučali pod Kriško steno, kjer smo našli celo par mehkih zavojev, v nedeljo pa smo se zaradi slabega vremena zadovoljili z vzponom po stari cesti na vrh Vršiča.

 

Zimska tura

Za prvo zimsko turo v letu 2018 smo si izbrali samotne predele verjetno najbolj obljudenega gorskega predela pri nas - Zelenice. Večina obiskovalcev se zimskega pristopa na Begunjščico loti po opuščenem smučišču in potem po enem izmed plazov. Mi pa smo že takoj na začetku šli malo po svoje. V dobri uri smo dosegli greben tik nad Ljubeljem, potem pa smo mu sledili prav do vrha Velikega vrha.

 

Čudovito vreme, prekrasni razgledi predvsem pa samota na tako oblegani gori so nam naredili nepozabno turo. Sestopili smo po Centralcu s kombinacijo noge/rit ter se odpravili na obvezno analizo v Dom na Zelenici.

 

Na plazu pod domom pa je udeležence ture čakalo še presenečenje. Iznenada je pridrvel plaz, ki je zasul enega gornika. Treba je bilo organizirati reševanje, poiskati signal ponesrečenceve žolne, ga locirati in izkopati. Kljub temu, da smo ponesrečenca hitro našli je vaja pokazala precej pomankljivosti in napak pri organizaciji in iskanju, ki laho stanejo dragocene minute.

 

Nadaljevalni tečaj turnega smučanja

Tečaj, za katerega je malo manjkalo, da ga ne bi bilo. Slab teden prej je kazalo na 30 cm novega snega na ne preveč čudovito staro snežno odejo. Varno in verjetno tudi precej dobrosmuko ko bi sicer našli. Težko pa se je naučiti pravilne uporabe derez in cepina, če se gazi do kolen.

 

Dokončna odločitev o izvedbi vikend tečajev ponavadi pade v četrtek zvečer. Tokrat smo kar dolgo oklevali in tuhtali, preden smo se na koncu le odločili da tečaj bo. Pa čeprav napovedano vreme ni bilo najbolj čudovito. Še v soboto zjutraj, na poti v Kranjsko goro sta bile po radiu v razmaku pol ure dve popolnoma različni vremenski napovedi - slaba in manj slaba.

 

A kot je rekel Emilio Comici: "Oštja, Joža, ga moraš provare!". On je sicer mislil Čopov steber, ampak princip je isti in tako smo se Aleš, Dejan, Jaka, Jernej, dva Miha, Peter in Vid v jasnem sobotnem jutru odpravili proti Tamarju. Imeli smo dva možna cilja - Kotovo sedlo ali Jalovčev ozebnik. Pač odvisno od razmer. Do pod ozebnika so na smučeh prišli le tisti s srenači, ostali smo morali peš.

 

Pogled proti Kotovem sedlu ni obetal nič kaj dobrega. Sonce je s staro snežno odejo naredilo svoje. Živ led. V ozebniku pa je zgledalo dobro. Suh zbit sneg, poravnan tako kot da bi z ratrakom čez peljal. Mimogrede naredimo še en snežni prerez, ki je skoraj pogubil lopato (tako trd sneg), se oborožimo z ostrimi predmeti in zagrizemo v breg. Odsmučali smo v perfektnih razmerah. Boljših še nisem videl. Tudi niže so prevladovale podobne razmere. Kot na smučišču.

 

V nedeljo se že zgodaj zjutraj odpeljemo do Erjavčeve koče. Smuči kmalu zamenjamo za dereze in cepin. Podlaga je trda, naklonina pa taka da bi se človek ob zdrsu oddričal v dolino če mu srenač zdrsne. V konti pod Pripravniško grapo spet preverimo stanje snega. Razmere v grapi so dobre. Hitro dosežemo greben in gremo naprej proti Mojstrovkam. Smuči ta dan ostanejo na nahrbtniku, rabili jih bomo samo za spust. Veliki Mojstrovki se odpovemo in zavijemo na Malo.

 

Po slabi uri počitka in čakanja, da sonce omehča sneg se spustimo proti drevesnici. Najprej je še malo trdo, v srednjem delu čudovito, skoraj pomladansko, spodaj pa sneg ratuje že težak. Kaj češ, nismo še spomladi in sneg še ni predelan, tako da ima krajše okno uporabnega juženja.

 

Še dobro da smo šli na tečaj, saj smo ob res lepem vremenu srečali res širok spekter dobrih smučarskih razmer. 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

© 2018 ŠD JETI