RSS
 

Življenje neštetih priložnosti

07 jun

Tako kot velikokrat zasledimo iz raznih reklam prepričanje ‘moram imeti’, tako je trenutno z menoj, ko sem v stanju ‘moram napisati’. Napisano velja za vse nas, predvsem pa za tiste, ki se premalo zavedajo kako malo je potrebno, da je človek srečen in kako dragoceno je življenje, če smo zdravi.
Moj ‘navdih’ je bister deček, kateremu sem mentorica na praksi. Pravzaprav bi mi najbrž zameril, če ga poimenujem deček saj je že pravi fant ampak za svojih 16 let je tako droben, krhek, da se ga bojim dotakniti. Boleha za zelo redko boleznijo Bulozno epidermolizo. Že sam dotik mu lahko povzroči rano. O bolezni si lahko veliko preberete na internetu. Če strnem samo nekaj bolezenskih znakov:

- rane po celem telesu, vsak dodaten pritisk povzroči nove rane
- rane v ustih – otežkočeno prehranjevanje in odpiranje ust
- spremembe na sluznici – pojavi se sluzenje oči
- zožen požiralnik – pitje tekočin povzroča hude bolečine
- zraščanje prstov na rokah in nogah – omejeno gibanje prstov
- slaba gibljivost sklepov – oseba pogosto potrebuje invalidski voziček
Bolečina pri obolelih je stalno prisotna!

Srce se mi trga, ko ga vidim, kako težko vstane, se premika. Kljub bolezni pa je pravi računalniški mojster. Skorajda ne potrebuje nobene razlage. Dela po navodilih in samostojno. Spomniti ga moram na odmor saj se popolnoma izgubi v svetu računalnikov. Upam, da vsaj takrat pozabi na bolečino.

Zdaj pa ste na vrsti vsi vi, ki se obremenjujete in jezite z malenkostnimi problemi. Tudi referendum o arbitražnem sporazumu je v takšnih trenutkih tako majhna pikica, da ni vredna omembe. Zakaj? Politiki vedno so in bodo krojili našo prihodnost. Tega ne delamo mi. Kaj pa mi vemo kaj vsebuje arbitražni sporazum? Še pravniki ga ne razumejo. Smo strokovnjaki mednarodnega prava? Nismo. Torej nas je lahko peljati na led. In mi naj bi prevzemali odgovornost nesposobnih politikov? Bla, bla….

Naj omenim še zelo uspešen šov Slovenija ima talent. Najprej pomislim na odličnega pevca Alena. Alen bo tudi brez zmage prišel do hišice za svoje palčke. Ne samo zaradi svojega talenta ampak tudi zaradi želje in ogromne ljubezni, ki ga žene naprej. Deček, ki zdaj zavzeto postavlja svojo spletno trgovino in je fant s kar nekaj talenti pa bi dal premoženje za svoje zdravje. Ne želi se izpostavljati saj ljudje težko sprejemamo drugačnost. Mu bomo dali priložnost? Najbrž nikoli ne bo povsem samostojen, saj vedno potrebuje pomoč. Vsi lahko samo upamo na kakšen medicinski čudež, ki bi dečka ozdravil in mu ponudil življenje neštetih priložnosti, ki jih vsi mi ne znamo ceniti.

Naj zaključim. Dovolj bo, če napišem, da življenje zajemajte z največjo žlico. Storite nekaj zase. Zakaj? Ker to lahko naredite!!

 
No Comments

Posted in Razno

 

Še en dolgočasen, deževen dan…

15 maj

Aprilsko vreme se je razpotegnilo krepko v maj. Ob takih dneh sem brezvoljna in lena. Najprej sem se spravila likat in po pol ure obupala, saj je kup prevelik, zagona pa itak ni pravega. Grem pred računalnik. Začnem s prevodom spletne strani, najprej v nemščino. Po eni uri odneham. Do angleščine sploh še nisem prišla. Pokukam na Facebook. Mogoče se pa kaj dogaja, kar me bo razvedrilo. Pa kaj še. Najbolje, da se preselim v kuhinjo. Kuhinja mi že od nekdaj nudi neko posebno zadovoljstvo. Edina slaba stran tega je, da je moj zunanji izgled premosorazmeren s časom, ki ga preživim v kuhinji. Kar nekajkrat sem bila vprašana v zadnjem času, če pričakujeva. Hmm, navadno ženske nosimo 9 mesecev. Torej sem ženski fenomen, saj je moj buši že zakorakal v drugo leto.
Ok, zamesim testo za kruh. Zaradi lenobe bo tokrat kruh brez gnetenja. Pa ni vzrok samo lenoba, resnično je tak kruh najbolj okusen. Naredim tiramisu ter zmečem v lonec kar mi pride pod roke in pripravim kosilo.
Po kosilu se lenoba samo še stopnjuje. Gledam po nasvetih patra Ašiča ali obstaja kakšno naravno zdravilo proti lenobi. Žal je to poglavje izpustil. “Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal”…v zadnjem času pogosteje uporabljen isti rek, samo v rovtarskem narečju: “Pomahaj si sam in boh ti bo pomahal.” Ja, tisti od katerih je odvisen način našega življenja le še mahajo. Zvok je itak boljše, da imate izključen.
“Za trenutek se ni zgodilo nič. Tudi po sekundi in več, se je nič dogajal še kar naprej.” (Douglas Adams, Štoparski vodnik po Galaksiji)
Rešiteljica = kava!

Dodaj v Facebook

 
No Comments

Posted in Razno

 

Moja specialiteta_nima še imena

03 maj

Saj smo pri današnjem kosilu poskusili najti kakšno posebno ime, ampak neuspešno…vse od porkaflek naprej je bilo :)
Potrebuješ: krompir, ocvirke (domače s čebulo), lisičke, šunko, sir, kislo smetano, olivno olje in svinjski kare.
Postopek: V večjo ponev daj žlico olivnega olja. Kare-je posoli in popopraj in daj na olivno olje. Počasi peci, da se spusti tekočina in izhlapi. V tem času lisičke opraži na olivnem olju, v drugi posodi. Dodajaj vodo, dokler se ne zmehčajo. Dodaš timijan in domačo vegeto (če je nimaš lahko tudi samo soliš). Ko se lisičke zmehčajo dodaš še žlico kisle smetane. Omako z lisičkami dodaj kare-jem. Na vsak kare daj dve rezini šunke in eno rezino sira. Ko se sir razleze je jed gotova.
Kot prilogo skuhaj krompir. Ocvirke spusti in jih dodaj kuhanemu, olupljenemu krompirju. Pretlačiš v pire.
Naredila sem običajno količino za 3 osebe ampak je bilo tokrat vsega premalo :)